ponedeljek, 14. marec 2011

Obiski

Kakšni so redni. Enkrat na teden se vidimo za slabo urico. Klepet, kavica, premlet stvari od prejšnjega tedna do danes. To je to. Potem pa spet naprej po ustaljenih tirih.
Kakšni rešijo slabo splaniran večer. Ni kart, šit. Pa pojdimo do nas. Padeta 2 buteljki, otroci se ful lepo igrajo, vsi skupaj pozabimo na čas. Takih je premalo. Ker toliko traja, da se sploh zmenimo, da bi šli nekam, kjer je itak že zmanjkalo kart.
Vljudnostne sovražim. Neskončno sedenje za mizo, da te boli rit in si že tisočkrat prekrižal noge v eno in drugo smer. Na silo debata in gledanje na uro. Potem so 3 ure mimo in lahko mirne vesti gremo. Do naslednjič.
Najbolj luštni so spontani. Pokličeš in prideš. Tega skoraj ni več. Čeprav ti lahko polepšajo dan.

Zdaj bo bolje. Pomlad tik pred vrati, ful zvončkov okoli bloka. Po zadnjem smučarskem vikendu lahko bunda roma na dno omare. Včeraj sem počistila hladilnik, da lahko danes pospravim noter jagode, redkvice in radič ... Zdaj nekaj časa ne bo obiskov. Lahko se bomo srečali zunaj, spontano, na hitri kavici ob otroškem igrišču.

Ni komentarjev:

Objavite komentar