torek, 04. september 2012

100 na uro

Kakšna traparija. Znižanje kazni za prehitro vožnjo.
Pa da ne bo pomote, nisem za to, da bi jih zvišali ali kaj takega. Nasprotno. Zdi se mi, da so bile kazni precej visoke, predvsem pa nesorazmerne za posamezne vrste prekrškov. Ja, tudi jaz imam šolarčka, za katerega me skrbi kako bo varno prispel do šole. Ni kaj.
Se mi pa zdi propaganda na to temo popolnoma v kurcu. Ja, z veliki črkami na prve strani časopisov: ljudje, zdaj se lahko vozite bolj prehitro za manjšo kazen, če vam paše! Halo!!! Predlagam naslednji članek: zdaj lahko na tem in tem mestu v miru delate samomor. Ne bomo vas našli in reševali.

sobota, 01. september 2012

Kurbe nudistične

Vidimo se vsako poletje. Nekaj je takih, s katerimi sem se družila pri 17-ih. Zdaj imamo podobno stare otroke, ki skupaj igrajo nogomet in lovijo rakovice. Lassie se vrača.
Ko prideš, vmesni čas izgine. Po par vljudnostnih frazah, si ob večerih in kozarcu terana zaupamo ful enih intimnih stvari. Se pogovarjamo o filmih in knjigah. Življenju.
Včasih vsak na svojem koncu v tišini zremo v lučke nasprotnega zaliva.
Potem je konec poletja in počasi pospravimo za seboj. Večeri in jutra postanejo vlažni, čeprav je morje še vedno toplo. Dan postane krajši. In vrnitev v realnost je boleča. Vsaj zame.
47. želim si hišico ob morju

sreda, 22. avgust 2012

Danes

je bil lep dan. Kavica z D., ki pride enkrat na leto v Slovenijo in zmeraj se uspeva videt. Popoldne s T., ki je danes iz mene izvabila kanček spontanosti, ki mi je ponavadi zmanjka. Tnx babes!

četrtek, 19. julij 2012

ponedeljek, 14. maj 2012

Sem proti

Temu, da televizija propade. Pa nisem nek manijak, ki presedi pred ekranom celo popoldne in večer. Še zdaleč ne. Nimam časa. Čeprav bi včasih prav pasalo.
Anyway. Sem v zadnjem času gledala ene 3 zelo dobre dokumentarce. Ki jih gotovo ne bi poguglala in gledala na U Tubu. Ker mi ne bi padlo na kraj pameti kaj takega iskat.
Zato ne verjamem, da je medij v zatonu. Ker bomo sicer ostali brez zgodovine.

ponedeljek, 07. maj 2012

2. del

31. pogledala vse dobre filme, tudi tiste črno-bele in westerne
32. dobila licenco terapevtke
33. vozila avto na elektriko
34. imela Jane Birkin torbico
35. živela v malo večjem stanovanju z ogromno teraso
36. imela normalne sosede
37. bila obkrožena s prijaznimi ljudmi
38. živela v zaupanja vredno državi
39. se enkrat na mesec redno družila s svojimi prijateljicami
40. šla plesat
41. prijazno službo za mojega G.
42. imela manj naporen odnos s taščo
43. naredila usposabljanje z Juulom
44. posadila drevo
45. napisala knjigo
46. spekla potico

sreda, 18. april 2012

četrtek, 29. marec 2012

100 želja - 1.del


Rada bi:
  1. se naučila bordat
  2. igrala tenis
  3. prebrala 2 knjigi vsak mesec
  4. znala šivat
  5. šla skočit s padalom
  6. znala spečt klipiče
  7. znala jahat konja
  8. šla v Pariz in si kupila eno pregrešno drago stvar, ki je ne potrebujem
  9. imela ene Jimmy Choo čevlje
  10. prepotovala Italijo, Španijo, Portugalsko
  11. šla na Aljasko
  12. se odselila v Avstralijo
  13. bila brez težav z denarjem
  14. vzdrževala zdravje in kondicijo
  15. gledala svoja otroka, kako odraščata
  16. da bi otroka spoznala mojo mami
  17. nehala bit jezna po nepotrebnem
  18. znala uživat tukaj in zdaj
  19. znala ločit zrnje od plev
  20. tekoče govorila vse jezike, ki sem se jih učila
  21. in še francosko
  22. smučala z družino v Franciji
  23. potovala z avtodomom
  24. imela daljše noge
  25. si popravila dioptrijo
  26. nehala nosit zobni aparat
  27. se zjutraj zbujala brez budilke
  28. omogočila otrokom srečno otroštvo in mladost
  29. imela več časa
  30. se usposobila za mediatorja

ponedeljek, 20. februar 2012

You're not the only one, with mixed emotions (Rolling Stones)

V petek smo imeli pogreb. Družinsko snidenje v stilu.
Naša družina je res popolnoma usekana. Si rečem vsakič, ko poskusim na glas ubesediti kakšen dogodek. Sploh ne smem pomislit na to, kaj si misli tisti, ki je takrat na drugi strani. Prav malo je namreč manjkalo, pa bi pred vežico kadili cigare in pili konjak. Saj še sama ne morem verjet napisanemu. Eni so vse skupaj izkoristili za svojo promocijo. Drugi so pokazali, da nimajo manir. Če mi kdo izreče sožalje in v ta namen pomoli orokavičeno mlahavo roko, sem užaljena. Tretjim, čisto tujim ljudem, pa je bil petkov dan res dogodek. V službi so vzeli prosto dopoldne, prisostvovali pogrebu, ki je bil mišljen (in napisan) v "najožjem" družinskem krogu. Nikoli niso videli ali poznali mojega dedka. Njim je bil samo "day off". Potem se jim je mudilo, ker so morali še na malico.
Ne vem kaj je z ljudmi. Imajo tako radi pogrebe? Se dobro počutijo le v večjem krdelu? Se radi počutijo del družine, ki je sami nimajo ali niso sposobni? Ker če je to res, ne vem zakaj si ne izberejo kakšne bolj povprečne. Ker z nami so same težave.
Še dobro, da nismo v osmrtnici napisali: odšel je v večna lovišča. Pa ni manjkalo veliko.

nedelja, 22. januar 2012

Coprnica

Je zadnjič v mail o meni napisal moj stric. Potem ga je po pomoti poslal meni, namesto tistemu, ki mu je bil namenjen. Simpatično.
Če ne bi napisal copernica.