100 na uro

Kakšna traparija. Znižanje kazni za prehitro vožnjo.
Pa da ne bo pomote, nisem za to, da bi jih zvišali ali kaj takega. Nasprotno. Zdi se mi, da so bile kazni precej visoke, predvsem pa nesorazmerne za posamezne vrste prekrškov. Ja, tudi jaz imam šolarčka, za katerega me skrbi kako bo varno prispel do šole. Ni kaj.
Se mi pa zdi propaganda na to temo popolnoma v kurcu. Ja, z veliki črkami na prve strani časopisov: ljudje, zdaj se lahko vozite bolj prehitro za manjšo kazen, če vam paše! Halo!!! Predlagam naslednji članek: zdaj lahko na tem in tem mestu v miru delate samomor. Ne bomo vas našli in reševali.

Kurbe nudistične

Vidimo se vsako poletje. Nekaj je takih, s katerimi sem se družila pri 17-ih. Zdaj imamo podobno stare otroke, ki skupaj igrajo nogomet in lovijo rakovice. Lassie se vrača.
Ko prideš, vmesni čas izgine. Po par vljudnostnih frazah, si ob večerih in kozarcu terana zaupamo ful enih intimnih stvari. Se pogovarjamo o filmih in knjigah. Življenju.
Včasih vsak na svojem koncu v tišini zremo v lučke nasprotnega zaliva.
Potem je konec poletja in počasi pospravimo za seboj. Večeri in jutra postanejo vlažni, čeprav je morje še vedno toplo. Dan postane krajši. In vrnitev v realnost je boleča. Vsaj zame.
47. želim si hišico ob morju

Danes

je bil lep dan. Kavica z D., ki pride enkrat na leto v Slovenijo in zmeraj se uspeva videt. Popoldne s T., ki je danes iz mene izvabila kanček spontanosti, ki mi je ponavadi zmanjka. Tnx babes!

Maribor

Samo moja tašča je tako zmešana, da pelje otroka pri 30 stopinjah z vlakom na izlet v Maribor.

Sem proti

Temu, da televizija propade. Pa nisem nek manijak, ki presedi pred ekranom celo popoldne in večer. Še zdaleč ne. Nimam časa. Čeprav bi včasih prav pasalo.
Anyway. Sem v zadnjem času gledala ene 3 zelo dobre dokumentarce. Ki jih gotovo ne bi poguglala in gledala na U Tubu. Ker mi ne bi padlo na kraj pameti kaj takega iskat.
Zato ne verjamem, da je medij v zatonu. Ker bomo sicer ostali brez zgodovine.

2. del

31. pogledala vse dobre filme, tudi tiste črno-bele in westerne
32. dobila licenco terapevtke
33. vozila avto na elektriko
34. imela Jane Birkin torbico
35. živela v malo večjem stanovanju z ogromno teraso
36. imela normalne sosede
37. bila obkrožena s prijaznimi ljudmi
38. živela v zaupanja vredno državi
39. se enkrat na mesec redno družila s svojimi prijateljicami
40. šla plesat
41. prijazno službo za mojega G.
42. imela manj naporen odnos s taščo
43. naredila usposabljanje z Juulom
44. posadila drevo
45. napisala knjigo
46. spekla potico

Pizda

Eno iz prejšnjega seznama pa že lahko odkljukam. Pa sploh še nisem začela drugega dela pisat. Jeah!

100 želja - 1.del

Rada bi:

1. se naučila bordat
2. igrala tenis
3. prebrala 2 knjigi vsak mesec
4. znala šivat
5. šla skočit s padalom
6. znala spečt klipiče
7. znala jahat konja
8. šla v Pariz in si kupila eno pregrešno drago stvar, ki je ne potrebujem
9. imela ene Jimmy Choo čevlje
10. prepotovala Italijo, Španijo, Portugalsko
11. šla na Aljasko
12. se odselila v Avstralijo
13. bila brez težav z denarjem
14. vzdrževala zdravje in kondicijo
15. gledala svoja otroka, kako odraščata
16. da bi otroka spoznala mojo mami
17. nehala bit jezna po nepotrebnem
18. znala uživat tukaj in zdaj
19. znala ločit zrnje od plev
20. tekoče govorila vse jezike, ki sem se jih učila
21. in še francosko
22. smučala z družino v Franciji
23. potovala z avtodomom
24. imela daljše noge
25. si popravila dioptrijo
26. nehala nosit zobni aparat
27. se zjutraj zbujala brez budilke
28. omogočila otrokom srečno otroštvo in mladost
29. imela več časa
30. se usposobila za mediatorja

You're not the only one, with mixed emotions (Rolling Stones)

V petek smo imeli pogreb. Družinsko snidenje v stilu.
Naša družina je res popolnoma usekana. Si rečem vsakič, ko poskusim na glas ubesediti kakšen dogodek. Sploh ne smem pomislit na to, kaj si misli tisti, ki je takrat na drugi strani. Prav malo je namreč manjkalo, pa bi pred vežico kadili cigare in pili konjak. Saj še sama ne morem verjet napisanemu. Eni so vse skupaj izkoristili za svojo promocijo. Drugi so pokazali, da nimajo manir. Če mi kdo izreče sožalje in v ta namen pomoli orokavičeno mlahavo roko, sem užaljena. Tretjim, čisto tujim ljudem, pa je bil petkov dan res dogodek. V službi so vzeli prosto dopoldne, prisostvovali pogrebu, ki je bil mišljen (in napisan) v "najožjem" družinskem krogu. Nikoli niso videli ali poznali mojega dedka. Njim je bil samo "day off". Potem se jim je mudilo, ker so morali še na malico.
Ne vem kaj je z ljudmi. Imajo tako radi pogrebe? Se dobro počutijo le v večjem krdelu? Se radi počutijo del družine, ki je sami nimajo ali niso sposobni? Ker če je to res, ne vem zakaj si ne izberejo kakšne bolj povprečne. Ker z nami so same težave.
Še dobro, da nismo v osmrtnici napisali: odšel je v večna lovišča. Pa ni manjkalo veliko.

Coprnica

Je zadnjič v mail o meni napisal moj stric. Potem ga je po pomoti poslal meni, namesto tistemu, ki mu je bil namenjen. Simpatično.
Če ne bi napisal copernica.