ponedeljek, 14. november 2011

Humanitarnost

V vrtcu so rekli otrokom, naj zbirajo zamaške. Staršem na roditeljskem sestanku tudi. Nihče sicer točno ni vedel za koga zbiramo. Ampak vseeno. Da je le za dober namen. In da se otroci prvič srečajo z neke vrste dobrodelnostjo. 
Doma pridno zbiramo zamaške in mali jih nosi v vrtec. Ker smo že dalj časa tudi ozaveščeni in nam ni vseeno za naravo, prihodnost otrok in sveta ..., jasno da recikliramo. Pomeni sicer, da imamo v predsobi papirno vrečko ali kartonsko škatlo za papir, v velikem smetnjaku v kuhinji dve vrečki za navadne odpadke in steklo, na pultu v kuhinji razgradljivo papirnato vrečko za bio odpadke in na balkonu, razen poleti, eno ogromno vrečo za embalažo. Ta je seveda najhitreje polna. V primeru zbiranja zamaškov se čas polnenja te velike in grozljive vreče s plastiko, skoraj da prepolovi. 
Zato sem malo računala. 1000 kg stane menda 300 EUR. Kar pomeni da za 10 kg zamaškov dobi "humanitarna akcija" 3 EUR. Ali še huje, z 1 kg zamaškov ste darovali nekomu, ki je potreben pomoči, 30 centov. Če sem prav zračunala. To je, milo rečeno, kot bi nekoga zaj ... v glavo. 
Najbrž nekdo mastno služi s pretapljanjem pomitih in sortiranih pokrovčkov. Poleg tega, da je skrajno neekološko, da se embalaža brez pokrovčka ne da "zložit" na enako majhno, ker se napihne nazaj, če ni zašraufana. Da ne omenjam koliko časa traja, da je zamaškov res za 1 kg, na ravni ene družine mislim.
Tako slovensko. Dobrota sirota. Samo da na zunaj zgleda fajn, da vsi prispevamo. Pa da v resnici ni treba nič naredit. Če bi nakazala 3 EUR direktno, brez zbiranja, bi pa rekli, da sem skopuh?