Dejstvo je, da tašče in snahe že po definiciji ne sodijo skupaj. Dve ženski v življenju enega moškega. V naših kulturnih okvirih ne. Očitno ni povsem jasno, kdo se mora umakniti komu. Čeprav je nekako smiselno, da mora mati kot edina ženska, spustit eno čisto tujo bejbo v vrsto pred sebe. Hud napor. 'Gospodična, pa saj jaz imam samo dve stvari za na blagajno.' Potem se grdo gledamo, ne pogovarjamo, jezikamo ...
Dokler ta bejba ne postane mami. Spet kaos. Katera zdaj pije kaj in kdo bo vse to plačal? Kdo je zdaj mami tukaj?
Oh! Jaz bi si želela samo, da mama postane babica, bejba pa mami. Je to tako težko? Zakaj hoče mama ostat mama, biti babica in še žena (ki seveda najbolje kuha, itak)?
Tole pišem samo zato, da bom v trenutku, ko/če bom sama enkrat postala tašča, sama sebi lahko rekla: 'I told you so.'
Ni komentarjev:
Objavite komentar