Zelo redko zaidem v BTC, odkar ne stanujem več v njegovi bližini. In vesela sem tega. Že takrat mi je šel namreč blazno na živce. Nisem namreč ena od oboževalk shoppinga, ki vejo na katerih policah v trgovini so dotične majice ipd. Ravno obratno. Trgovin prav ne maram. Zato imam naročeno zelenjavo v zabojčku na dom, špecerijo kupujem enkrat na teden, obožujem pa novo pekarno v bližini.
Danes je bil moj petletnik povabljen v enega lokalov v City parku, na praznovanje 6. rojstnega dneva. O tem sicer drugič. Najprej sem stala v vrsti na Šmartinski. Potem sem stala v vrsti pred enim notranjih krožišč. Čakala v vrsti za garažo. Iskala parkirno mesto. Komaj našla pravi lokal, med vsemi tistimi neštetimi lokali s pisanimi izveski, groznimi imeni, preglasno muziko, pri tem, da je v centru najbrž krepkih 25 stopinj in strašno zadušljivo. Nighmare. Ko sem končno oddala otroka v igralnico iz časa Kremenčkovih, sem v dveh urah naredila 15 kilometrov, zapravila nekaj 10 evrov in prešvicala majico in jakno.
Strašno drag in duhamoren otroški rojstni dan. Vsaj za mame.
testna pusa
OdgovoriIzbriši