Kolikokrat sem si že rekla, da sem coward, če me prime, da zbežim, se umaknem in nočem več nazaj. Ne vem zakaj se mi je zdelo, da je umik znamenje nemoči in predaja.
Zdaj vem, da temu ni tako. Pride trenutek, ko vidiš, da kakšen odnos ne pelje nikamor. Da včasih kakšno prijateljstvo enostavno prerasteš. Da tvoj izbranec ni D one in da bo treba še enkrat po železo v ogenj. Da je knjiga res zanič in da film ni za gledat. Da kakšnemu pogovoru ni konca.
Takrat ga je treba narest. Da se lahko potem vsi skupaj premaknemo naprej. V boljše čase, ja. Z novim človekom ob sebi, s pravimi prijatelji in z novo knjigo v roki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar